Pust

Pomembno vaško praznovanje predstavlja tudi pustovanje, ki naj bi po starem izročilu odganjalo zimo in v kraje pripeljalo pomlad

Pomembno vaško praznovanje predstavlja tudi pustovanje, ki naj bi po starem izročilu odganjalo zimo in v kraje pripeljalo pomlad. Mlajše in starejše maškare pripravijo pustne obhode po vaseh; domači jih sprejmejo, ponudijo pustne dobrote (krofe, miške – ''fancle'', štraube) in seveda kozarček dobrega vina, za dar pa jim dajo denar, jajca, klobase in vino. Na pepelnično sredo pusta pokopljejo. Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek. Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali izmeso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«.

Vrnitev na seznam