Venčki sv. Ivana

 Na predvečer sv. Ivana, ki je tudi kresni večer, so včasih obešali venčke na vrata hiš z namenom, da bo venček čuval hišo pred slabim ozirama da bo prinašal vanjo dobro.

Galerija Lojzeta Spacala Štanjel

Na predvečer sv. Ivana, ki je tudi kresni večer, so včasih obešali venčke na vrata hiš z namenom, da bo venček čuval hišo pred slabim ozirama da bo prinašal vanjo dobro. Venček je tudi lepo povabilo ali dobrodošlica prišleku. Šega spletanja venčkov  sv. Ivana je bila razširjena po Krasu, odkar ljudje pomnijo in vse do konca  druge svetovne vojne. Po vojni je zamrla, ostala pa je  živa po tistih domovih, kjer so imeli kakšnega Ivana. Ko je Ivan obhajal god, so ga počastili z venčkom svetega Ivana.
V Štanjelu so na pobudo Andreja Malniča iz Goriškega muzeja z domačinko Kristino Rudež pred dobrim desetletjem oživili običaj spletanja venčkov. S tem ohranjajo  in širijo  običaj, ki je že skoraj zamrl, tako da se  izročilo širi  naprej; z  uporabo  naravnih materialov,  ki dolgo zdržijo in ohranijo obliko, brez umetnih dodatkov.
Ta star običaj je vpisan v register žive dediščine, ker je lep in zanimiv in druži ljudi. Vzpostavlja vez z naravo, ko nabiramo cvetje na gmajni in izdelujemo obročke iz šibja..Vzpodbuja ustvarjalnost in kreativnost, vezenje rož v venček  tudi pomirja. Venček je lep okras hiš in tudi lepo darilo.

Vsako leto - na nedeljo pred dnevom sv. Ivana (24.junija) v Štanjelu organizirajo delavnico izdelovanja venčkov, za vse tiste, ki se želijo naučiti izdelovanja. Znanje prenašajo tudi na  otroke (delavnica v šoli).

Z izborom najlepših venčkov animirajo izdelovalce, da se čimbolj potrudijo in ustvarjalno izdelajo  svoj venček iz naravnih materialov (poljsko cvetje, obroček iz upogljive veje, naravno vezivo...)

Vrnitev na seznam