Venček Sv. Ivana, Štanjel

Šega temelji na ljudskem verovanju v magično in zdravilno moč rastlin, nabranih na kresni večer (23. junij).

Spletanje venčkov sv. Ivana na kresni večer je značilno za vasi na Krasu. Šega temelji na ljudskem verovanju v magično in zdravilno moč rastlin, nabranih na kresni večer (23. junij). Na hišna vrata obešeni venčki naj bi ljudi in njihove domove varovali pred nesrečami – zlimi silami, hudo uro, ognjem, kačami itd.

Venčke (kranclje, kranceljčke) sv. Ivana, ki naj bi po ljudskem izročilu hiši prinesli srečo in zaščito, spletajo iz travniškega cvetja in zelenja, ki naj bi ga nabrali na kresni večer. Osnovna, po izročilu tudi edina sestavina venčka, je ostra homulica z rumenimi zvezdastimi cvetki, na Krasu znana tudi kot mah, rumeni križci, roža sv. Ivana, kresničnik itd. Danes uporabljajo tudi šentjanževke, praprot, ivanjščice, belo steljo, marjetice, rožmarin, šetraj, lovor, sivko, brin, rman, ruj, netresk idr. Osnovo za venčke predstavljajo obroči iz sušenih vrbovih vej in srobota, na katere z vrvico navežejo okoli petdeset šopkov rož. Na kresni dan venčke obesijo na vhodna vrata hiš, kjer lahko visijo tudi do naslednjega kresa.

V preteklosti so bile na venčke sv. Ivana vezane tudi nekatere druge šege. Če je bilo v hiši dekle godno za možitev, so v venček vpletli vrtnico ali drug rdeč cvet. Cvetove, ki so ostali od venčkov, so namakali v vodi in se z njo umili, saj naj bi imela lepotilni učinek. Pred nevihto so na ogenj vrgli vejico iz venčka in verjeli, da jo bodo s tem pregnali. Ko so venček odstranili, so ga sežgali, da je njegov dim pustil hiši še zadnji blagoslov. Dekleta so si na kresno noč pod blazino dajala venčke, spletene iz marjetic, da bi v sanjah videle poteze še neznanega ženina. Če je imelo dekle fanta z imenom Ivan, je spletlo tudi manjši venec in ga podarilo izvoljencu. Različne šege s kresnimi rastlinami so znane tudi drugod po Sloveniji, kjer so jih tako v preteklosti kot tudi danes povezane v šopke zatikali za okna, vrata, strešne tramove, jih nastiljali na njive, po hišah, gospodarskih poslopjih in dvoriščih ter z njimi vedeževali.

Verovanje v čudežno moč rastlin, nabranih na kresni večer, izhaja iz časa poganstva, ko je bil kres (tudi ivanje, šentjanževo, sv. Ivan, sv. Janez Krstnik) praznik božanstva Sonca, pri Slovencih staroslovanskega Kresnika in pozneje krščanskega sv. Janeza Krstnika, po katerem se venčki imenujejo. Po izročilu je kresna noč v vsem indoevropskem prostoru magična noč, ki ji sledi najdaljši dan v letu (21. junij). Poletni sončev obrat je bil v ljudskih verovanjih povezan s čaščenjem sonca, z zažiganjem ognja ter s čarno in zdravilno moč jo vode in rastlin. V slovenskem ljudskem izročilu so se ohranile različne legende in vraže o čudežnih dogodkih v kresni noči: da je mogoče videti vile, škrate, čarovnice in razumeti govorico živali, če imaš v čevlju praprotno seme. V tej noči je možno najti zaklad, priklicati hudiča ali zvedeti za svojo prihodnost. Kresni dan je krščanstvo pomaknilo na 24. junij, ko je rojstni dan in god sv. Janeza Krstnika, katerega ime spominja na Kresnika, bajeslovno bitje, povezano z ognjem iz časa poganstva.

 
Prvi pisni vir o kresovanju na Slovenskem datira v 13. stoletje. Na Primorskem so Slovenci kresovanje in spletanje venčkov še zlasti spodbujali v letih, ko je bila Primorska del Italije, v času fašizma, v znak protesta proti potujčevanju. Po koncu druge svetovne vojne je tradicija delno zamrla. Ohranila se je le po nekaterih domovih na Krasu, predvsem tam, kjer so v hiši imeli kakšnega Ivana, ki so mu za god spletli venček. Po osamosvojitvi Slovenije je šega spletanja venčkov spet oživela, najbolj v zamejstvu, v slovenskih vaseh v okolici Trsta, ter v Štanjelu, kjer so jo leta 2000 obudili na pobudo Goriškega muzeja z delavnico spletanja venčkov, ki jo prirejajo na nedeljo pred praznikom sv. Ivana.

Že več let zapored se na predvečer Sv. Ivana, na grajskem dvorišču v Gradu Štanjel, organizira delavnica spletanja venčkov. Obiskovalci s sabo prinesejo„ivanjsko“ cvetje, s katerega nato pletejo venčke. Kasneje poteka ocenjevanje in izbor najlepšega  venčka.

Več informacij o delavnici spletanja venčkov
 

GPS: 45.8236887, 13.8449498

 

Vrnitev na seznam
venčki sv.Ivana Štanjel_01venčki sv.Ivana Štanjel_02Venčki sv. Ivana Štanjel_03Venčki sv.Ivana Štanjel_04Venčki sv.Ivana Štanjel_05