Osmica

Krajevno gastronomska posebnost.

Krajevno gastronomsko posebnost predstavljejo osmice, kjer domači kmetje gostom enkrat ali dvakrat letno osem do devet dni, na svojem domu ponujajo domače vino in hrano: kraški pršut, kuhane klobase s kislim zeljem, pečenko s praženim krompirjem, joto in kuhane štruklje. Prepoznamo jih po lesenem kažipotu(fraski z imenom kraja) in bršljanovi vejici, ki ostane sveža ravno osem dni. 

Osmičarstvo ima na Primorskem že dolgo tradicijo, vse odkar je Marija Terezija s posebnim odlokom dovolila kmetom prodajo neobdavčenega vina preteklega leta. Ta način prodaje se je obdržal tudi v času italijanske oblasti in se na Tržaškem Krasu nepretrgoma nadaljuje vse do danes. V Sloveniji se je dejavnost v času Jugoslavije prekinila, zdaj pa se spet ponovno uveljavlja. A nekdanje "osmice" še zdaleč niso bile podobne današnjim. Včasih so na pridelovalčevem domu prodajali le vino in ne hrane, kvečjemu le domača kuhana jajca in domač kruh, ki so ga gostitelji namočili v kozarec terana. Na "osmico" so gostje lahko prinesli hrano s seboj, največkrat domačega pečenega piščanca. Včasih so vino naročali kar v "brentečih" - lesenih posodah za nabiranje grozdja. Gospodar je posodo dal na mizo, gostitelji pa so si z zajemalko ("šjeferco") vino točili v kozarce. Kasneje so vino naročali po kvartinih" - četrtinah litra. Večje družbe pa so lahko naročile "kontrat", kar pomeni, da je za določeno ceno moralo biti vino eno uro neprestano na mizi. Družbe so spile do štiri ali pet litrov vina na uro. 

Osmice najdete na Komenskem Krasu v Brestovici, Brjah pri Komnu in Svetem.

Vrnitev na seznam
kulinarika