Šege in navade

Šege in navade ob različnih praznikoh nam kažejo človekovo povezanost z naravo, ko so ljudje prosili božje sile predvsem za dobro letino.

Večina tradicionalnih praznikov je povezanih s krščansko religijo, tako je bilo skupno vaško veseljačenja o praznovanju godu cerkvenega vaškega zavetnika. Ponekod je to bilo povezano z tržnim sejmom in plesom.

Pomembno vaško praznovanje predstavlja tudi pustovanje, ki naj bi po starem izročilu odganjalo zimo in v kraje pripeljalo pomlad. V ta namen gospodinje spečejo številne dobrote kot so krofi, miške in štraube. Pustnim maškaram, ki hodijo po vaseh pa v dar dajo denar, jajca, klobase in vino.

Na predvečer 1. maja pa vaščani postavljajo mlaje – to so visoki bori z olupljenim deblom, vencem in zastavo na vrhu. Ponekod ga spremljajo še kresovi.

Praznuje se tudi dan pred poroko mladoporočencev, ko vsak na svojih domovih pripravita zabavo in vaščani jim naredijo »kaluno«, to je z brinjevimi vejami in rožami okrašen vhod na domačijo.

V namen predstavitve domačih kraških jedi in vina gostom, domači kmetje organizirajo tako imenovane »osmice«.

 

Vrnitev na seznam