Cerkev Device Marije v Obršljanu, Tomačevica

Cerkev so najverjetneje sezidali leta 1585, ko je bil kraj sloveče romarsko središče.

Podružnična cerkev Device Marije v Obršljanu – stara romarska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki se v vsej svoji lepoti sveti na griču nad cesto, ki vodi iz Tomačevice proti Komnu. Cerkvena stavba se je razvila iz prvotne kapele, ki jo je nato nadomestila cerkev, ki je bila še večkrat pozidana in povečana. Natančni podatki o nastanku sedanje stavbe niso znani, vendar nas napis na kamniti plošči nad vhodnimi vrati opominja, da so najverjetneje cerkev sezidali leta 1585 in da je bil kraj sloveče romarsko središče. Leta 1644  je bila obnovljena; takrat so povečali ladjo in vanjo vključili zvonik, ki je sedaj postavljen v notranjščino, prvotno pa je stal zunaj. 

O nastanku cerkve govori tudi legenda, ki pravi, da se je pastirju na tem mestu prikazala Marija z detetom Jezusom; sedela je na lepem tronu, ki je bil ves prepleten z bršljanom. Cerkev je najbolj slovela na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ko so k njej romali verniki od vsepovsod, najbolj s Krasa in Vipavske doline. Njena posebnost je bila bula - cerkvena listina, s katero jo je papež Urban VIII. obdaroval z odpustki za vse čase. Ker je na Krasu zaradi dolgih sušnih obdobij velikokrat primanjkovalo pitne vode, so romarji pogostokrat prosili Devico Marijo za kapljico dežja in veljalo je prepričanje, da bo v 36 urah po procesiji za dež njihova prošnja uslišana.

Notranjost cerkve je dobila baročno podobo v 18. stoletju in je bogata predvsem v slikarskem okrasju. Glavni oltar je vseboval sliko Marijinega vnebovzetja F. Pittonija, ki visi danes na steni prezbiterija, v oltarju pa je voščen kip Marije z Jezusom iz 19. stoletja, ki je tudi med največjimi take vrste v Sloveniji. Stranska oltarja sta posvečena sv. Ani in sv. Antonu. Oljno sliko s podobo Družine sv. Ane je naslikal A. Lichtenreit, sv. Antona Padovanskega in sv. Antona Puščavnika pa A. Paroli. Najdragocenejše pa so freske Marijinega vnebovzetja in kronanja v prezbiteriju, delo delavnice furlanskega slikarja Giulia Quaglia iz leta 1724, ki je poslikal tudi ljubljansko stolnico in semeniško knjižnico. Freska Zadnje večerje na slavoločni steni iz druge polovice 19. stoletja pa je delo domačina J. Strnada.

GPS: 45.8161893, 13.7594761

Vrnitev na seznam
Cerkev Obršljan vhod_05Cerkev Obršljan dvorišče_01Cerkev Obršljan napis na zidu_02Cerkev Obršljan oltar_04Cerkev Obršljan zadaj_06