1. svetovna vojna na Krasu

Vojne razmere na Krasu v letih 1915-1918.

KOMENSKI KRAS 1915-1918

Kraške vasi v zaledju soške fronte so do avgusta 1916 ostale dokaj varne pred topniškim obstreljevanjem, dokler niso italijanske sile zavzele Gorico in se je avstro-ogrska vojska umaknila i bojišča na doberdobski planoti. S tem se je fronta premaknila na goriški Kras in na vasi, kot so Gorjansko, Komen, Škrbina. Kasneje so tudi ostale vasi prišle v domet italijanskih topov.

Štanjel: trg<br />
Avtor: Goriški muzej
 










Komen: pogled na vas<br />
Avtor: Mitja Močnik






AVSTRO-OGRSKE BOLNIŠNICE

  

 




Avstro-ogrska vojska je na območju Krasa postavila številne poljske bolnišnice. Nekatere od njih so bile nameščene v lesenih barakah, številne med njimi pa v večjih objektih v samih kraških vaseh, v šolah, cerkvah, gospodarskih objektih itd. Po sto letih nas na delovanje teh bolnic spominjajo številna vojaška pokopališča, ki se nahajajo na obrobju skoraj vsake večje vasi.
 

1.svetovna Gorjansko-ranjenci

Brje pri Komnu: bolnišnica<br />
Avtor: Goriški muzej

 

AVSTRO-OGRSKE VOJAŠKE PROGE NA KRASU

 

Avstro-ogrska vojska je na območju Krasa zgradila kar nekaj ozkotirnih prog za oskrbo frontne črte in logistično oskrbo med železniškimi postajami Štanjel in Dutovlje ter skladiščnimi centri v zaledju Krasa. Od Dutovelj do Kostanjevice na Krasu pa je delovala normalnotirna proga z glavno železniško postajo v Komnu, preko katere so oskrbovale enote vse do prve bojne črte.


Štanjel: železniška postaja <br />
Avtor: Goriški muzej











Štanjel-pogled iz železniške postaje na stari del Štanjela<br />
<br />
Avtor: Mitja Močnik

 

 

 

 

  

1. svetovna Komen-železnica




ŽIVLJENJE OB DOMAČEM OGNJIŠČU




Domačini so v prvih mesecih vojne ostali skupaj z vojaštvom, ki se je nastanilo po kraških vaseh, ob domačem ognjišču vse dokler se ni frontna črta avgusta 1916 premaknila iz Doberdoba na goriški Kras. S tem so bile vasi in kraji še močneje obstreljevani s strani italijanskega topništva in letal. Domačini, ki so živeli skupaj z vojaki, so si delili tudi kmečka opravila in skupno življenje ne glede na narodnost in veroizpoved.


Kras: ženske<br />
Avtor: Mitja Močnik

 









Kras: častniki in domačinka<br />
Avtor: Goriški muzej















PREGNANI V BEGUNSTVO



Zaradi nastanitve tisočih vojakov po kraških vaseh in njihovih obrobjih ter bližine frontne črte in italijanskega topniškega obstreljevanja ter letalskega bombardiranja vasi in krajev so avstro-ogrske oblasti večino prebivalstva izselile v begunske centre po monarhiji, številni pa so se zatekli tudi k svojcem v notranjost dežele Kranjske. Po povratku domov leta 1918 so bile številne domačije porušene ali pa opustošene s strani avstro-ogrskih vojakov. Enako usodo so doleteli vinograde, polja in sadovnjake.





AVSTROOGRSKA VOJSKA V ZALEDJU NA KRASU IN OPAZOVALNI BALONI 




Da je lahko močan vojaški ustroj avstro-ogrske vojske brezhibno deloval in oskrboval bojišče, je bila zgrajena močna zaledna infrastruktura v celotnem zaledju Krasa. Za potrebe vojske so bile zgrajene bolnišnice, nastanitveni tabori, delavnice, skladišča, klavnice, kuhinje, poveljstva itd. Tudi za razvedrilo je bilo poskrbljeno, saj so delovale kino dvorane, gledališča, igrala, javne hiše. Na Krasu so uporabljali tudi zračne balone za opazovanje bojišča in usmerjanje topniškega ognja. Balonarske enote so se nahajale v Vojščici, Svetem, Volčjem gradu itd.


Sveto: opazovalni balon<br />
Avtor: Goriški muzej












Kras: veselica v okolici Komna<br />
Avtor: Goriški muzej













 

TRANSPORT IN PREVOZ VOJAŠTVA, TOPNIŠTVA IN MATERIALA

 

Za podporo delovanja avstro-ogrskih enot na bojišču in v zaledju na Krasu je bilo potrebno zgraditi tudi številne ceste za oskrbo, po katerih so s tovornimi vozili, vozovi in vpregami prevažali raznovrstno bojno tehniko, intendantsko opremo, hrano, gradbeni material, rezerve, strelivo, topništvo in druga orožja za podporo pehote na bojišču. Številne topniške enote so bile med počitkom in transportom na bojišče na postanku tudi na območju Komenskega Krasa.


Kras: topničarji<br />
Avtor: Goriški muzej










  


Kras: plinske maske<br />
Avtor: Mitja Močnik










Štanjel: topovi<br />
Avtor: Muzej novejše zgodovine Ljubljana




IN NJIHOVE KOSTI SO POSTALE PRST NAŠE PRSTI

Zaradi neposredne bližine frontne črte na Krasu in delovanja številnih poljskih bolnišnic ter obvezovališč so na obrobjih številnih vasi in krajev zrasla avstro-ogrska vojaška pokopališča, na katerih so pokopani vojaki vseh narodnosti in veroizpovedi avstro-ogrske monarhije, med njimi tudi ruski vojni ujetniki in italijanski vojaki, ki so umrli v avstro-ogrskih bolnišnicah. Večina med njimi je umrla zaradi strelnih ran ter zaradi bolezni, ki so se razvile v tem vojnem obdobju zaradi pomanjkanja vode in higiene. Med vsemi je najbolj prevladovala kolera.


Gorjansko: Avstro-ogrsko pokopališče iz 1.svetovne vojne<br />
Avtor: Mitja Močnik











Štanjel: Avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz 1.svetovne vojne<br />
Avtor: Österreichiche nationalbibliothek Wien










1. svetovna Brje-pokopališče




VOJAŠKA POKOPALIŠČA IZ 1.SVETOVNE VOJNE
 

Avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne, Gorjansko

Avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne, Štanjel

Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne I, Brje pri Komnu

Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne II, Brje pri Komnu

Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne III, Brje pri Komnu

Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne IV, Brje pri Komnu

Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v Dragi, Komen

Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne, Sveto

 

Vrnitev na seznam
Sveto-železnicaBrje pri Komnu-železnicaGrmada vojna1. svetovna Kras- pranje perilaVolčji Grad-vojaki cerkevVolčji Grad mašaGorjansko-cerkevŠkrbina kinoŠtanjel vojaški dom in kino Sveto spomenik pokopališče