Karel Štrekelj

Publicist, slavist, jezikoslovec in zbiratelj ljudskega blaga.

KAREL ŠTREKELJ (Gorjansko 1859 – 1912 Gradec).
Publicist, slavist, jezikoslovec in zbiratelj ljudskega blaga.



S šolanjem je začel v Gorjanskem in nadaljeval v Gorici, kjer je končal klasično gimnazijo.
Leta 1878 je odšel na Dunaj študirat slavistiko, klasično filologijo in primerjalno jezikoslovje. Pri prof. dr. Miklošiču je 1884 zagovarjal doktorsko disertacijo o fonologiji narečja na goriškem srednjem Krasu. Leta 1886 je nadaljeval z raziskovanjem morfologije in naglaševanja kraškega narečja.
Leta 1897 je na Univerzi v Gradcu postal izredni profesor za slovansko filologijo s posebnim poudarkom na slovenskemu jeziku in slovstvu, leta 1906 je  bil vodja seminarja za slovansko filologijo.
Leta 1908 je na graški univerzi postal redni profesor. V Gradcu je poleg slovenskega jezika in književnosti (kot prvi univerzitetni profesor je predaval slavistiko v slovenskem jeziku) predaval tudi staro cerkveno slovanščino in srbohrvaščino.
Leta 1879 je na Dunaju skupaj s slovenskimi študenti ustanovil Slovensko literarno društvo, kjer so se učili slovenskega pisanja. Bil je najodličnejši varuh lepote in čistoče slovenskega jezika. V slovenske kulturno-zgodovinski anale je zapisan tudi kot neprekosljiv pobudnik in organizator zbiranja ljudskih pesmi. Z zbirateljskim delom je začel že v srednji šoli, ko je ruskemu profesorju J. Baudouinu de Courtenayu pomagal zbirati gradivo za zahodnoslovanska narečja in folkloro.
Leta 1886 mu je Slovenska Matica zaupala v urejanje Slovenske narodne pesmi, ki so najprej izšle v dveh snopičih, po njegovi smrti pa je njegov učenec J. Glonar uredil še dva snopiča. Število nabranih pesmi z napevi je do leta njegove smrti doseglo in preseglo številko 10.000. S tem monumentalnim delom je postavil znanstvene temelje slovenski etnologiji, predvsem pri uveljavljanju strokovnih vidikov in prijemov etnološkega raziskovalnega dela, ki so še danes aktualni. V svoji znameniti Prošnji za narodno blago (1887) je klical k nabiranju in napovedal izdaje vseh vrst ustnega izročila Slovencev.
Po njem se imenuje osnovna šola v Sesljanu v Italiji in Kulturno društvo Karel Štrekelj iz Komna, ki se ukvarja z zbiranjem, zapisovanjem in prepevanjem ljudskih pesmi ter ljudskih plesov.



Štrekljeva nagrada

 

V prvi polovici junija se na njegovi rojstni domačiji v Gorjanskem, po njem podeljuje Štrekljeva nagrada, ki jo za svoje življensko delo dobi najbolj zaslužen zbiratelj slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi.


Na Štrekljevi domačiji v Gorjanskem (h. št. 100) je od leta 1956 spominska plošča in spominska soba. Na osnovni šoli v Sesljanu je bronasti kip, ki je bil postavljen leta 1979 ob poimenovanju šole.

GPS: 45.8024210, 13.7143500

Vrnitev na seznam
spominska soba Štrekelj1Karel Štrekelj,podelitev2016_01Karel Štrekelj, hiša_04Karel Štrekelj, kip_05spominska soba Štrekelj1