Maks Fabiani

Arhitekt, urbanist, profesor, pisec strokovnih in leposlovnih besedil, izumitelj, župan Štanjela.

MAKS FABIANI (Kobdilj, 1865-1962 Gorica).
Arhitekt, urbanist, profesor, pisec strokovnih in leposlovnih besedil, izumitelj, župan Štanjela.

Maks Fabiani se je rodil na domačiji v Kobdilju. 
Je poleg Plečnika in Vurnika eden od utemeljiteljev slovenske arhitekture in urbanizma.  Kot arhitekt in urbanist je deloval na področju nekdanje habsburške monarhije, od Poljske in Češke do Tržaškega zaliva. Bil je profesor na dunajski politehniki in je eden pomembnejših soustvarjalcev dunajske secesije, glavni ustvarjalec Hribarjeve popotresne Ljubljane, kot urbanist in kot arhitekt Hribarjeve hiše, Krisperjeve hiše in drugih stavb. Njegovo Poročilo k načrtu občne regulacije deželnega stolnega mesta Ljubljane (1895) je prvi strokovni tekst iz področja urbanizma v slovenščini. Kot nagrado za dosežke v urbanizmu mu je Dunajska univerza leta 1902 podelila doktorat, ki je bil takrat prvič podeljen iz te teme.
Leta 1917 po koncu prve svetovne vojne se je vrnil v Gorico, kjer je pet let vodil povojno obnovo v Soški fronti prizadetih naselij od Bovca do morja. Izdelal je regulacijske načrte za rekonstrukcijo naselij,ter projektiral prenovo porušenih stavb. Kasneje se je vrnil v Kobdilj.



Župan Štanjela 1935-1945



Med letoma  1935n in 1945 je postal župan Štanjela, o čemer priča veliko njegovih del v okolici. S premišljenimi posegi je kraju vrnil nekdanjo središčno vlogo in bistveno prispeval k oblikovanju prostora, kot ga poznamo še danes. Dosegel je, da je takratna italijanska država odkupila štanjelski grad, v katerem je v 30-ih letih 20. stoletja uredil občinsko središče z županstvom, šolo, vrtcem, kinodvorano, ambulanto in drugimi javnimi prostori, kar je predstavljalo eno prvh preureditev grajskih poslopij za večnamensko javno rabo nasploh.
Najbolj znana Fabianijeva zapuščina v Štanjelu je Ferrarijev vrt. Nastal je kot dopolnitev t.i. Vile Ferrari - niza stavb na nekdanjem vzhodnem štanjelskem obzidju, ki jih je arhitekt preuredil za nečaka Enrica Ferrarija in njegovo družino. Srednjeveški Štanjel je s posegom dobil povsem nove vsebine, ne da bi bila pri tem okrnjena njegova temeljna identiteta. Fabiani je v Štanjelu obnovil in preuredil vhodni stolp, dostopno stopniščein vaški trg s ploščadjo med gradom in cerkvijo. Načrtoval je romansko hišo, danes bolj poznano kot Kraška hiša, z vaškim vodnjakom, v kateri je urejena štanjelska etnološka zbirka. Na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne je uredil vhod, bližnjo stavbo pod štanjelskim obzidjem, ki je sprva služila kot vojaški objekt, je preuredil v hotel Miramonti. Zadnji poseg, ki ga je Fabiani v Štanjelu načrtoval v času med obema vojnama, je bila Casa del Fascio iz leta 1938, kasnejši Zadružni dom. V tem obdobju je zase in brata v Kobdilju uredil eno od vaških hiš, kasneje znano kot Vila Max.


Po drugi svetovni vojni je živel v Gorici, kjer je tudi umrl in bil pokopan. Leta 1984 so njegove posmrtne ostanke prenesli v družinsko grobnico Fabianijevih na kobdiljskem pokopališču.

Kot strokovnjak je bil deležen številnih priznanj: vitez reda Franca Jožefa, vitez reda Pruskega Orla, vitez reda Rdečega Orla, vitez častne legije, komendnik reda sv. Stanislava, vojno odlikovanje, vitez reda italijanske krone, vitez reda za zasluge v Vatikanu, Grand prix in zlato odličje na svetovni razstavi v Parizu, zlato odličje za najboljšo stanovanjsko in trgovsko hišo na Dunaju v letih 1911/12, Zlati doktorat leta 1952 na Dunaju.

Maks Fabiani je osebnost evropskega pomena, ki pripada tako avstrijski kot italijanski in slovenski kulturi. V slovensko zgodovino se je zapisal kot avtor nekaterih znamenitih stavb, kot je bil Narodni dom v Trstu (požgan leta 1920), Trgovski dom v Gorici, Jakopičev paviljon v Ljubljani (podrt v šestdesetih letih) in dekliški licej Mladika v Ljubljani.

Po njem se imenujejo ulice na Dunaju, v Ljubljani, Trstu in Gorici. V Gorici so mu posvetili umetniški licej, v Trstu šolo za geodete. Dunajska Tehnična univerza mu je v atriju postavila portret v bronu. V Štanjelu je po njem imenovana sprehajalna pot: Fabianijeva pot.

V kvadratnem stolpu v Štanjelu sta o življenju, delu in doprinosu Maksa Fabianija Štanjelu, postavljeni dve razstavi: razstava Maks Fabiani in razstava Adijo Dunaj, pozdravljen Štanjel.

GPS: 45.8226270, 13.8435980

Vrnitev na seznam
kobdilj grobnica fabiani domačija fabiani 02Maks Fabiani portret_01Maks Fabiani razstava Adijo Dunaj_02Maks Fabiani razstava kv.stolp_03