Jože Abram - Trentar

Dramatik, prevajalec, planinski pisatelj, kulturni in gospodarski organizator, duhovnik.

JOŽE ABRAM- TRENTAR (Štanjel 2. februarja 1875 – 22. junij 1938, Ljubljana)
Duhovnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in narodni buditelj

 

Na Abramovo delo je imelo velik vpliv srečanje z dr. Janezom Evangelistom Krekom na gimnaziji v Ljubljani. Krek je Abrama in druge dijake navdušil za poezijo ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka. Rojak dr. Mahnič pa je Abrama navdušil za revijo Rimski katolik, ki jo je takrat izdajal.

Bogoslovje je Abram obiskoval v Gorici, kjer je spoznal Antona Breclja in Cirila Vugo, ki so skupaj ustanovili pobratimsko društvo »Zaporoško Sič«, ki jih je spodbujalo k delu za narod. Abram je takrat pisal pod psevdonimom Bajda Kazak. Goriško bogoslovje jim je omogočalo bogato kulturno življenje. Navezali so stike z drugimi slovanskimi bogoslovci, med drugim tudi z ukrajinskimi v Lvovu ter s študenti na Dunaju, kjer je Abram objavljal članke v reviji Zora.

Po končanem študiju teologije je leta 1899 prejel mašniško posvečenje, k novi maši pa je na Kras povabil pridigarja Kreka.

Njegovo prvo službovanje v Bovcu in kasneje v Trenti mu je pomenilo stik z Julijci. Tu je spoznal Juliusa Kugyja, s katerim je prijateljeval celo življenje. V tem času je pisal za Planinski vestnik. Svoje delo je nadaljeval  v Novakih nad Cerknem. Začel je s prevajanjem Ševčenkovega Kobzarja in Hajdamakov, za Dom in svet pa je napisal razpravo, v kateri je  prikazal zgodovino Ukrajincev ter druge članke. Prevod Ševčenkovega  prvega dela Kobzarja z zgodovinskim pregledom Ukrajine in z življenjepisom Ševčenka je izšel leta 1907. Abram je ukrajinski literaturi, Ševčenku, ljudski ustvarjalnosti in slovensko-ukrajinskim kulturnim stikom posvetil še kakšnih petnajst člankov in raziskav.

Na svojih duhovniških postajah je kot kulturno-prosvetni in gospodarski organizator ustanavljal ter pospeševal knjižnice in predvsem na Mostu na Soči omogočil, da so prišle med ljudi v času fašističnega terorja.

Delo Josipa Abrama kot prevajalca in raziskovalca Ševčenka je v Ukrajini in nekdanji Sovjetski zvezi zelo cenjeno. S postavitvijo kipa Josipu Abramu in Tarasu Ševčenku na Abramovo rojstno Grajžarjevo hišo v Štanjelu, se je Društvo Ukrajincev in Rusinov Karpati poklonilo njegovemu prevodu Ševčenka in njegovemu prispevku k poglabljanju slovensko-ukrajinskih kulturnih stikov. Ob stoletnici izdaje je društvo izdalo Kobzar, faksimile Abramovih prevodov Ševčenka.

GPS: 45.8233660, 13.8461770

 

Vrnitev na seznam
Jože Abram - Trentar kip _01Jože Abram - Trentar grajžarjeva galerija _02Jože Abram - Trentar grajžarjeva galerija_03glajžarjeva galerija štanjel_02grajžarjeva galerija štanjel_01