Gorjansko

V vasi so bili dobri kamnoseki, katerih tradicija se nadaljuje vse do današnjih dni.

Vas Gorjansko je večje gručasto naselje, ki se razprostira na jugozahodni strani Komenske planote.
Prvi znani podatki o vasi Gorjansko segajo v obdobje srednjega veka, v 12. in 13. stoletje, ko so tu svoje posesti imeli lastniki samostana v Rožacu (Raschiacco). Na podlagi zemljevida Devinskega gospostva iz 18. stoletja pa lahko sklepamo, da so kasneje posesti podedovali Devinski grofje, ki so imeli v lasti župo z imenom Gorjansk, v katero so spadale vasi Volčji Grad, Ivanji Grad, Sveto in Brje. Vaščani so največ gorja pretrpeli v prvi svetovni vojni, ko so bili zaradi bližnje soške fronte preseljeni, večina na Štajersko, v vasi pa je avstro-ogrska vojska imela svoje postojanke, bolnišnico (v rojstni hiši Karla Štreklja) in večje pokopališče. V vas je vodila ozkotirna poljska železniška proga za motorno vleko, na kateri so prevažali strelivo in ostale stvari za potrebe vojske. Večina domačinov se je ukvarjala s  kamnarstvom; zaposleni so bili  v kamnolomu v Nabrežini in v dveh manjših kamnolomih v okolici vasi, kjer so pridobivali rdeč kamen. V vasi so bili tudi dobri kamnoseki, katerih tradicija se nadaljuje vse do današnjih dni. Nekoč so bili Gorjanci poznani peki v Trstu, pridobljeno znanje so prinesli tudi v svoj domači kraj.
Na placu stoji cerkev sv. Andreja, blizu pa spomenik žrtvam v 2. sv. vojni. V vasi je tudi rojstna hiša bratov Štrekelj, Anton (kmetijski strokovnjak) in dr. Karel Štrekelj (publicist, jezikoslovec in zbiratelj narodnega blaga). Na pomanjkanje vode nas opozarjajo vodnjaki, vaški kal in zbiralnik vode z napajalnimi koriti za živino. Okolica je prepletena z makadamskimi potmi in je tako idealna izhodiščna točka za pohodništvo in kolesarjenje.

V vasi deluje razvojno kulturno turistično društvo Gorjansko.

Število prebivalcev v Gorjanskem: 276 (l. 2015), nadmorska višina: 197 m, naziv za krajane: Gorjanci.

Vrnitev na seznam
Gorjansko- pokopališčeGorjansko-cerkev sv. AndrejaGorjansko-vas